Ne vidiš šumnikov? Uredi pesem!
Iztok Mlakar
Eikorija In Kafe
[ Rimarije Iz O?tarije ]
Na? nono je na?u nonu spoznu na plesu.
An kadar eez en cajt ?la sta v kop pred oltar,
ko vzel jo je v roke, da eez prag jo bo nesu,
je reku: "Po?lu?i, ?ena, tole jaz bm jz gospodar.
Jz dedc sm an jz bom tole komandiru,
k tako bog uka?e an tako je narjen ta svet.
An ahti ?e nekaj, jaz ne bom muliru,
za fru?tk zmeram pravo kafe eem jz met."
Ma ben, na?a nona kafeta ni pila,
je pravla, da zanjo malek prevee grenko je.
An tako prvo jutro za fru?tk je nardila
za sebe eikoriju, za njega kafe.
Ma kafe je blo drago, ku eno oeke ven z glave.
An ?oldou ni blo za jih metat kar pree.
A ne, je treba blo ?parat, ni kej,
ma, sej te sprave na k'nt eez en cajt tajk?n stro?'k tako ku nee.
An taku drugo jutro na?a nona je vstala,
naskrev? rekla "Bog mi odpusti ta greh."
An polej na ?poret dva loneka je dala.
Ma eikoriju je skuhala kr v obadveh.
Na? nono pr fru?tku prou nee ni porajtu
an tistu ?lobudru u grlo je zlil.
An tako, ne da bi vedu, vse od tistih cajtov
namesto kafeta eikoriju je pil.
Na? nono je bil grob, ma kej vse na?i noni je zreku,
kadar kej?n bot pr?u je iz betule pijan.
Ha, ma nje ni blo strah, an ?e sam zlodej bi uteku,
ma na?a nona je vedla, da mu bo ?ou drugi dan.
Ne, nono res ni znau bit ne?en kej prevee,
otrok pej vseglih puhna bajta je bla.
Ma zastonj pravit bogu "Ne stoj, jenji, ne vee."
Ne sli?i on tega an da, kukr da.
An tko ob eikoriji so leta jim tekla.
An zmeram nas nona je spravla malek v smeh,
k lo?la na ?poret dva loneka je an rekla
potiho, naskrev?: "Bog mi odpusti ta greh."
Kadar na?a nona je umrla, nonotu res ni blo lahko.
Ma nankar tist bot on lamentat se ni tou.
Ne, zakounu je raj?: "Uh, naj me strela u mhko",
klobuk vzel an palco an pohajat ?ou.
Je pr?u nazaj, ni pol ure pasalo.
An siten ku zmerom kafe je tou met.
Ha, smo skuhali mu ga, mmm, lepo je di?alo,
blo erno je an moeno, kukr mora bet.
Ga spil je an reku: "Ah, Bog vas ne mara,
ma sej fino kafe je, an lepo di?i.
Ma bolj?ga je skuhala r?nca tastara.
A, tazga kafeta na svetu vee ni."
An kadar eez en cajt ?la sta v kop pred oltar,
ko vzel jo je v roke, da eez prag jo bo nesu,
je reku: "Po?lu?i, ?ena, tole jaz bm jz gospodar.
Jz dedc sm an jz bom tole komandiru,
k tako bog uka?e an tako je narjen ta svet.
An ahti ?e nekaj, jaz ne bom muliru,
za fru?tk zmeram pravo kafe eem jz met."
Ma ben, na?a nona kafeta ni pila,
je pravla, da zanjo malek prevee grenko je.
An tako prvo jutro za fru?tk je nardila
za sebe eikoriju, za njega kafe.
Ma kafe je blo drago, ku eno oeke ven z glave.
An ?oldou ni blo za jih metat kar pree.
A ne, je treba blo ?parat, ni kej,
ma, sej te sprave na k'nt eez en cajt tajk?n stro?'k tako ku nee.
An taku drugo jutro na?a nona je vstala,
naskrev? rekla "Bog mi odpusti ta greh."
An polej na ?poret dva loneka je dala.
Ma eikoriju je skuhala kr v obadveh.
Na? nono pr fru?tku prou nee ni porajtu
an tistu ?lobudru u grlo je zlil.
An tako, ne da bi vedu, vse od tistih cajtov
namesto kafeta eikoriju je pil.
Na? nono je bil grob, ma kej vse na?i noni je zreku,
kadar kej?n bot pr?u je iz betule pijan.
Ha, ma nje ni blo strah, an ?e sam zlodej bi uteku,
ma na?a nona je vedla, da mu bo ?ou drugi dan.
Ne, nono res ni znau bit ne?en kej prevee,
otrok pej vseglih puhna bajta je bla.
Ma zastonj pravit bogu "Ne stoj, jenji, ne vee."
Ne sli?i on tega an da, kukr da.
An tko ob eikoriji so leta jim tekla.
An zmeram nas nona je spravla malek v smeh,
k lo?la na ?poret dva loneka je an rekla
potiho, naskrev?: "Bog mi odpusti ta greh."
Kadar na?a nona je umrla, nonotu res ni blo lahko.
Ma nankar tist bot on lamentat se ni tou.
Ne, zakounu je raj?: "Uh, naj me strela u mhko",
klobuk vzel an palco an pohajat ?ou.
Je pr?u nazaj, ni pol ure pasalo.
An siten ku zmerom kafe je tou met.
Ha, smo skuhali mu ga, mmm, lepo je di?alo,
blo erno je an moeno, kukr mora bet.
Ga spil je an reku: "Ah, Bog vas ne mara,
ma sej fino kafe je, an lepo di?i.
Ma bolj?ga je skuhala r?nca tastara.
A, tazga kafeta na svetu vee ni."
Pesem smo zapeli že 233 krat.