Ne vidiš šumnikov? Uredi pesem!
Smayo
Le Ena
[ Neznan ]
veš.. vèasih je v življenju
le ena.. vse kar rabš..
le ena!
ena služba ena plaèa en prekleti mesec,
ena senca ena cesta en zelo osamljen pešec,
sonce mi na hrbet tetovira svoje žarke,
medtem ko sanjam funte, evre, dolarje in marke,
vroèina prži, mrzu švic mi dol po hrbtu teèe,
dobim ga mal v oèi, pa zdej mižim ker to ful peèe,
nosm težke noge, one mene veè ne morjo,
veš da si u pizdi ko te prsti za mal pavze prosjo
sanjam vse kar nimam pa želel bi si imet,
plastiko brez meje, da objadral bi cel svet,
svet je lep, ja Zlatko, je èe ga lepo živiÅ¡,
ne da pa da se vleèeš iz mesca v mesec kot cerkvena miš,
zamižiš na en oko, da zgine pol problema vsaj zaèasno,
sranje, na reklamah pošljem v pizdo krasno,
jasno si predstavlam, kako bi rad živel,
a se zmraèi ko se zbudim, ker tega nam imel
delu sm napake za katere mi je žov,
veè newem kaj narest da vse bilo bi prov,
dov velik bi tega, da opravm to živlensko šolo,
to je moja pot, za katero rabm moèno volo
tko pa eno samo željo mam in sicer da grem stran
vedno skušam bit vztrajen amapk tole je zaman
priznam, vsaki dan sam tuhtam ko nej to konèam
vidu mnoge sm izhode, zdej se skrivat veè ne znam
poslušam tole pesem, ko me vsaka nota veže,
poslušam nežno melodijo ki me v dušo reže,
sploh pa, težke so stopinje, ko sam po poti hodim,
spomin vleèe me na stran, pa sam težko presodim,
sranja je blo veè k dost za življenja tri
nebi menju tega, to sm jst, in enkrat se živi
Å¡ou sm od obupa do brezupa in nazaj,
z eno samo željo da lahko ponovu bi še kdaj
ogledujem tuje si oèi, a tebe vidm v njih,
slišu tvoje sm besede pa èeprov blo vse je tih,
držim te za to roko ki me vodi kamor greš,
veš, rad bi hodu sam, pa mi nikoli ne pustiš,
bojiš se da še nism zrel za vse kar èaka tam
priznam, premehke noge mam da bi lohka taval sam,
a èas prinaša svoje, tko prnesu je ponos,
ki se kruši vsakiè ko se dovolm komu nost,
velikrat bla si na kolenih, a nikol klonila,
ko dvom se je pojavu, zmer prov si se odloèila,
svoje si nardila, dobro sina si vzgojila,
zdej si ti na vrst za life, prevzemam Ti krmila,
Å¡el sm od obupa do brezupa in nazaj
z eno samo željo da lahko ponovu bi še kdaj
dovol da vežem, neki teže tud na moje rame,
èas je zame, da pomagam nost breme stare dame..
moje mame.. hvala ti..
le ena.. vse kar rabš..
le ena!
ena služba ena plaèa en prekleti mesec,
ena senca ena cesta en zelo osamljen pešec,
sonce mi na hrbet tetovira svoje žarke,
medtem ko sanjam funte, evre, dolarje in marke,
vroèina prži, mrzu švic mi dol po hrbtu teèe,
dobim ga mal v oèi, pa zdej mižim ker to ful peèe,
nosm težke noge, one mene veè ne morjo,
veš da si u pizdi ko te prsti za mal pavze prosjo
sanjam vse kar nimam pa želel bi si imet,
plastiko brez meje, da objadral bi cel svet,
svet je lep, ja Zlatko, je èe ga lepo živiÅ¡,
ne da pa da se vleèeš iz mesca v mesec kot cerkvena miš,
zamižiš na en oko, da zgine pol problema vsaj zaèasno,
sranje, na reklamah pošljem v pizdo krasno,
jasno si predstavlam, kako bi rad živel,
a se zmraèi ko se zbudim, ker tega nam imel
delu sm napake za katere mi je žov,
veè newem kaj narest da vse bilo bi prov,
dov velik bi tega, da opravm to živlensko šolo,
to je moja pot, za katero rabm moèno volo
tko pa eno samo željo mam in sicer da grem stran
vedno skušam bit vztrajen amapk tole je zaman
priznam, vsaki dan sam tuhtam ko nej to konèam
vidu mnoge sm izhode, zdej se skrivat veè ne znam
poslušam tole pesem, ko me vsaka nota veže,
poslušam nežno melodijo ki me v dušo reže,
sploh pa, težke so stopinje, ko sam po poti hodim,
spomin vleèe me na stran, pa sam težko presodim,
sranja je blo veè k dost za življenja tri
nebi menju tega, to sm jst, in enkrat se živi
Å¡ou sm od obupa do brezupa in nazaj,
z eno samo željo da lahko ponovu bi še kdaj
ogledujem tuje si oèi, a tebe vidm v njih,
slišu tvoje sm besede pa èeprov blo vse je tih,
držim te za to roko ki me vodi kamor greš,
veš, rad bi hodu sam, pa mi nikoli ne pustiš,
bojiš se da še nism zrel za vse kar èaka tam
priznam, premehke noge mam da bi lohka taval sam,
a èas prinaša svoje, tko prnesu je ponos,
ki se kruši vsakiè ko se dovolm komu nost,
velikrat bla si na kolenih, a nikol klonila,
ko dvom se je pojavu, zmer prov si se odloèila,
svoje si nardila, dobro sina si vzgojila,
zdej si ti na vrst za life, prevzemam Ti krmila,
Å¡el sm od obupa do brezupa in nazaj
z eno samo željo da lahko ponovu bi še kdaj
dovol da vežem, neki teže tud na moje rame,
èas je zame, da pomagam nost breme stare dame..
moje mame.. hvala ti..
Pesem smo zapeli že 412 krat.
tamyka <3* 29. October
Smayo fuuL mas dobre komade...besediLa mas naiiLepsa...vsak dan posLusam tvoiie pesmi.se tak napreii ♥*