Ne vidiš šumnikov? Uredi pesem!
Smayo
Life
[ Neznan ]
This text will be replaced
razočaran sem nad vsem kar sm postov,
hotu sm bit neki več, a zdj kot da sm obstal
zgubu sm se nekje na poti do resnice
ko so vse laži na poti mi srivile te platnice
v katerih videl sem oklep, ki nudu je zavetje
a zdj občutek mam, k da pred mano stena spet je
čez katero se podajam osamljen brez zaščite
ni vrvi napete ki bi ujele sanje mi razbite
tisoče komadov mi težko sestav celoto
ko borim se vsaki dan da premagam to samoto
v kateri sm se znajdu ko oči sm odpru
ko prisluhnu sm tišini in v sebe se zazru
kakor list belega papirja, ki ostal je brez črnila
sm spoznal da le prazna sm lupina,
ko se trudiš kot budala da bi kej napisu,
cilje si zarisu, sam od sebe,od nobenga ne prepisu
a v lifu ni vodila ki bi duša mu sledila
vsak sam si določa na ker način se pot bo odvila
bolj ko moja se odvija bolj sm razočaran,
sprva bil očaran zadnje čase vedno bolj prevaran
občutki iz leta v leto vedno bolj se delijo
vedno bolj sm prepirčan da na vrednosti zgubijo...
dovolte mi da vas popeljem v leto nula dva
simpatična družina kjer ostala sva še 2
ker se bog je odloču da trije smo preweč
da fotr je odveč, zdej med nami ga ni več
razočaran sem, ker mene ni nihče nč prašu
zdj sm brez očeta in upam da svoj mir je zgorej našu
zdej besede bom raznašu, vsem k hočjo slišat
da življenje je le zgodba ki sam jo moraš spisat
vdaja je za reve ki so zgubl moč do vere
mi2 jo še mava, da lohk greva skoz večere
težko je furat duo, kjer bi trio mogu bit
a s časom se sprajznš da osamljen čakaš svit
ogromno je ljudi ki vejo kok izguba zaboli
kar nas ne ubije nas močnejše naredi
če to res drži, naj se me vsak boji
ker globoko v sebi nosim moč tisočih ljudi
hladn kakor kamen sredi belga dneva sanjam,
klanjam se ljudem katere bolečina razvaja
kdor se ne predaja čaka zlata ga medalja
odraste samo tisti ki ga sreča ne razvaja
bal sm se sprememb,odkar pomnim zase (**)
a sprememba je edina stvar ki konstatno spremlja čase,
mase folka podlegajo tempu tega lifa
življenje ni več limonada, esmeralda al pa kera druga španska žajfa
boriti se je treba za obstoj v temu svetu
kot atlet v teku en napačn gib pa spet si na začetku (**)
včasih blo je dobro ko ljudje so bili ljudje
dones smo sam številke, korporacij zahodne nacije
a na silo to zavračam, in enačbo zdj obračam
ne bom le del računa, ker se loh višimi enačm
noben mi nau govoru da nism jst nism dosti dobr
edino jst sm tisti ki lahko sam po sebi hodm!!
[objavil: Smayo]
hotu sm bit neki več, a zdj kot da sm obstal
zgubu sm se nekje na poti do resnice
ko so vse laži na poti mi srivile te platnice
v katerih videl sem oklep, ki nudu je zavetje
a zdj občutek mam, k da pred mano stena spet je
čez katero se podajam osamljen brez zaščite
ni vrvi napete ki bi ujele sanje mi razbite
tisoče komadov mi težko sestav celoto
ko borim se vsaki dan da premagam to samoto
v kateri sm se znajdu ko oči sm odpru
ko prisluhnu sm tišini in v sebe se zazru
kakor list belega papirja, ki ostal je brez črnila
sm spoznal da le prazna sm lupina,
ko se trudiš kot budala da bi kej napisu,
cilje si zarisu, sam od sebe,od nobenga ne prepisu
a v lifu ni vodila ki bi duša mu sledila
vsak sam si določa na ker način se pot bo odvila
bolj ko moja se odvija bolj sm razočaran,
sprva bil očaran zadnje čase vedno bolj prevaran
občutki iz leta v leto vedno bolj se delijo
vedno bolj sm prepirčan da na vrednosti zgubijo...
dovolte mi da vas popeljem v leto nula dva
simpatična družina kjer ostala sva še 2
ker se bog je odloču da trije smo preweč
da fotr je odveč, zdej med nami ga ni več
razočaran sem, ker mene ni nihče nč prašu
zdj sm brez očeta in upam da svoj mir je zgorej našu
zdej besede bom raznašu, vsem k hočjo slišat
da življenje je le zgodba ki sam jo moraš spisat
vdaja je za reve ki so zgubl moč do vere
mi2 jo še mava, da lohk greva skoz večere
težko je furat duo, kjer bi trio mogu bit
a s časom se sprajznš da osamljen čakaš svit
ogromno je ljudi ki vejo kok izguba zaboli
kar nas ne ubije nas močnejše naredi
če to res drži, naj se me vsak boji
ker globoko v sebi nosim moč tisočih ljudi
hladn kakor kamen sredi belga dneva sanjam,
klanjam se ljudem katere bolečina razvaja
kdor se ne predaja čaka zlata ga medalja
odraste samo tisti ki ga sreča ne razvaja
bal sm se sprememb,odkar pomnim zase (**)
a sprememba je edina stvar ki konstatno spremlja čase,
mase folka podlegajo tempu tega lifa
življenje ni več limonada, esmeralda al pa kera druga španska žajfa
boriti se je treba za obstoj v temu svetu
kot atlet v teku en napačn gib pa spet si na začetku (**)
včasih blo je dobro ko ljudje so bili ljudje
dones smo sam številke, korporacij zahodne nacije
a na silo to zavračam, in enačbo zdj obračam
ne bom le del računa, ker se loh višimi enačm
noben mi nau govoru da nism jst nism dosti dobr
edino jst sm tisti ki lahko sam po sebi hodm!!
[objavil: Smayo]
Pesem smo zapeli že 400 krat.
Maaič. 06. March
kumadi so itak usi kul.^^ nebom ponaulala... sam popraula sm pr 2 verzu, 12 kitico. :PmaLaa* 27. April
ussi komaaaDii so koonc dobrii..najboolsi mi je lajF aaL pa..hoPe*=)ress..naJbooLsii sii..=)
katieee.* 23. May
Smayo najbolše komade maaš.♥tejža 12. August
nayjače.! ! !manTh.^ 13. September
tanajbolcarski. ♥anna 23. September
zakon sii..!!♥DANEN 21. May
CARSKO...........................!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!