Ne vidiš šumnikov? Uredi pesem!
Iztok Mlakar
Od Franca Franee?kina God
[ Balade In ?troncade ]
Soj cajt so bli ljudje bolj lepi an bolj debeli
ka so radi kej dobrega spili an kej dobrega pojeli.
An ne tko ku dans k elovk je slab? ku mi?,
an se zdi sam sebi lep, samo ee je suh ko ?tekvi?.
Soj cajt dragi moji aaa ja blo pej tako,
so te meli za bolanga, ee si jih jemu menj ku sto.
Taprav dec je mogu met narmanj studvejsti kilu,
an je lohkor, ma ne da b`se silu pojeu pol prasca tako po eres.
Ej, ee se jaz zmislim rancga Franca Franee?ekina
kolko smo mi u kop pojeli, kolko smo mi v kop spili vina
e se zmislim ko h meni v hi?o pr?u je en bot,
me udaru na glih po rami an reku :"Danes jemam god!"
Sem reku "Poslu? me dobro, Franc Franee?ekin,
te gleda danes tisti, ee ne da? za en kvartin!"
"En kvartin, kej govori?, ma dej ma sej si mona,
dereta v hram nas dva ka?trona gremo sprazent en bue po erez."
"Olala", sem reku Franc, "ma nimam prou nee proti",
an hitro sem ?ou nardit dva panineka tko za po poti,
vsakmu ?trunca kruha, mortadela, sir,
ben, lih tolko da nam da ?elodc po poti mir.
Ee gre? po vasi gor dol na levo en pole na glih,
si eez en kvart ure ?e pr Franee?kinovih.
Franc je prton odopru, vrata od hrama odkljenu,
an pole poklicu ?enu, naj da kej za jest taku poerez.
Ka pr?u sem v hram, jaz v ?entiment sem padu,
ma ku da b'se regiment soldatov zrihtal za paradu,
taku so stali v vrsti garganja, bel pinot,
zelen, barbera, kabernet, merlot.
An kej je blo na buei gor prvjezano na tram,
pr?ut, pi ?peh, panceta an umjes pa ?e kak ?alam,
an ?e klobase v re?tah vse prvpravljeno za zimo,
ma taku kot grozdje pred vandimo je viselo dol, tako po eres.
Prvo delo, smo splakenli s pinelo
dol po grli tista dva panineka z mortadelo,
an pol smo lepo poeasi od buea do buea ?li,
pr vsakmu pipco odvili anu malek gu?tirali.
Garganja, ka ti stori voju za eokulat,
zelen, prekrasen, ka jema tak duh ku mu?kat,
pinot, ka se ti v ustah razcveti takuo ko ro?a,
merlot, ka ti ?elodek pobo?a, an taku naprej, tako poeres.
Sem reku: "Franc, ma dejmo ?e zagost na violinu,
eem reet, narezat kej pr?uta se toka pr takem vinu!"
E, ma ni blo treba prosit dragi moji,
en, dva, tri je bil pr?ut na kavaleti an smo ga rezali.
Prou kmali je ostala od njega samo kost
zato smo be, in?oma, da ne bi padli v ?vohost,
hitro vsak po en ?alamek povendimali,
vmes pej malek poeakulali od tega an unga tako poeres.
Zraven smo pojeli par ?truc sirkovga kruha,
barbera je pej skrbela da niso bla grla prevee suha,
en pole je prnesla soja ?ena dol v hram
eno veliko skledu ?olce szi lomberjem.
An usakmu en tond jote, ka je noter stopu prasc,
an u usakmu tondu je plaval ?e en par klobasc
an zraven je bil ?e pr?ut na octi an zraven ?e polenta,
ma so bla erjeva tako kontenta so vee ko cvilla tako poeres.
"Kako je soeo, bo? ?e enu fetu?" "He, he, ben, pej narje?i."
"An kaj bo? pil zraven, belo al erno?"
"Ma toei, toei, vse je dobro!"
"Ben zdej ko smo to pojeli, gremo pej naprej!"
E, ko smo to pojeli je dal Franc nov pr?ut na kavaleto
?ena je ?la pej speet eno frtajcu sz panceto
Franc sem reku, ?Ma, ustav se malo, ma dosti je blo, dej!?
"Muei!", je reku, "an tiho bod, an pij an jej!"
Ni bl druzga ko ga ubogat, tiho bit,
an vse do jutra, dragi moji jest an pit,
ka se je zdanilu, smo pej ?e zapojali, ma da pokale so ?ipe
an pole vsak ?e ene miekene tripe smo udarli za fru?tek tako poeres.
E, soj cajt so bli ljudje, res, bolj lepi an bolj debeli,
ka so radi kej popili an kej pojeli an so se radi med sabo imeli,
ka elovk ee slabo je, zna dobit slabo kri,
an tak eovk je slabe volje an se str?no rad jezi.
Ljeta so pasala ma pero jest rad jem ?e zdej.
Okroh jeter me res namalek zbada,
ma pero ?elodec je pej zaenkrat, hvalabogu, koker rostfrej.
Pero ee si zmislim tistga goda od Franca Franee?kina
?e zdej mi hodi ven kislina tako podugie an poeres.
ka so radi kej dobrega spili an kej dobrega pojeli.
An ne tko ku dans k elovk je slab? ku mi?,
an se zdi sam sebi lep, samo ee je suh ko ?tekvi?.
Soj cajt dragi moji aaa ja blo pej tako,
so te meli za bolanga, ee si jih jemu menj ku sto.
Taprav dec je mogu met narmanj studvejsti kilu,
an je lohkor, ma ne da b`se silu pojeu pol prasca tako po eres.
Ej, ee se jaz zmislim rancga Franca Franee?ekina
kolko smo mi u kop pojeli, kolko smo mi v kop spili vina
e se zmislim ko h meni v hi?o pr?u je en bot,
me udaru na glih po rami an reku :"Danes jemam god!"
Sem reku "Poslu? me dobro, Franc Franee?ekin,
te gleda danes tisti, ee ne da? za en kvartin!"
"En kvartin, kej govori?, ma dej ma sej si mona,
dereta v hram nas dva ka?trona gremo sprazent en bue po erez."
"Olala", sem reku Franc, "ma nimam prou nee proti",
an hitro sem ?ou nardit dva panineka tko za po poti,
vsakmu ?trunca kruha, mortadela, sir,
ben, lih tolko da nam da ?elodc po poti mir.
Ee gre? po vasi gor dol na levo en pole na glih,
si eez en kvart ure ?e pr Franee?kinovih.
Franc je prton odopru, vrata od hrama odkljenu,
an pole poklicu ?enu, naj da kej za jest taku poerez.
Ka pr?u sem v hram, jaz v ?entiment sem padu,
ma ku da b'se regiment soldatov zrihtal za paradu,
taku so stali v vrsti garganja, bel pinot,
zelen, barbera, kabernet, merlot.
An kej je blo na buei gor prvjezano na tram,
pr?ut, pi ?peh, panceta an umjes pa ?e kak ?alam,
an ?e klobase v re?tah vse prvpravljeno za zimo,
ma taku kot grozdje pred vandimo je viselo dol, tako po eres.
Prvo delo, smo splakenli s pinelo
dol po grli tista dva panineka z mortadelo,
an pol smo lepo poeasi od buea do buea ?li,
pr vsakmu pipco odvili anu malek gu?tirali.
Garganja, ka ti stori voju za eokulat,
zelen, prekrasen, ka jema tak duh ku mu?kat,
pinot, ka se ti v ustah razcveti takuo ko ro?a,
merlot, ka ti ?elodek pobo?a, an taku naprej, tako poeres.
Sem reku: "Franc, ma dejmo ?e zagost na violinu,
eem reet, narezat kej pr?uta se toka pr takem vinu!"
E, ma ni blo treba prosit dragi moji,
en, dva, tri je bil pr?ut na kavaleti an smo ga rezali.
Prou kmali je ostala od njega samo kost
zato smo be, in?oma, da ne bi padli v ?vohost,
hitro vsak po en ?alamek povendimali,
vmes pej malek poeakulali od tega an unga tako poeres.
Zraven smo pojeli par ?truc sirkovga kruha,
barbera je pej skrbela da niso bla grla prevee suha,
en pole je prnesla soja ?ena dol v hram
eno veliko skledu ?olce szi lomberjem.
An usakmu en tond jote, ka je noter stopu prasc,
an u usakmu tondu je plaval ?e en par klobasc
an zraven je bil ?e pr?ut na octi an zraven ?e polenta,
ma so bla erjeva tako kontenta so vee ko cvilla tako poeres.
"Kako je soeo, bo? ?e enu fetu?" "He, he, ben, pej narje?i."
"An kaj bo? pil zraven, belo al erno?"
"Ma toei, toei, vse je dobro!"
"Ben zdej ko smo to pojeli, gremo pej naprej!"
E, ko smo to pojeli je dal Franc nov pr?ut na kavaleto
?ena je ?la pej speet eno frtajcu sz panceto
Franc sem reku, ?Ma, ustav se malo, ma dosti je blo, dej!?
"Muei!", je reku, "an tiho bod, an pij an jej!"
Ni bl druzga ko ga ubogat, tiho bit,
an vse do jutra, dragi moji jest an pit,
ka se je zdanilu, smo pej ?e zapojali, ma da pokale so ?ipe
an pole vsak ?e ene miekene tripe smo udarli za fru?tek tako poeres.
E, soj cajt so bli ljudje, res, bolj lepi an bolj debeli,
ka so radi kej popili an kej pojeli an so se radi med sabo imeli,
ka elovk ee slabo je, zna dobit slabo kri,
an tak eovk je slabe volje an se str?no rad jezi.
Ljeta so pasala ma pero jest rad jem ?e zdej.
Okroh jeter me res namalek zbada,
ma pero ?elodec je pej zaenkrat, hvalabogu, koker rostfrej.
Pero ee si zmislim tistga goda od Franca Franee?kina
?e zdej mi hodi ven kislina tako podugie an poeres.
Pesem smo zapeli že 154 krat.