Ne vidiš šumnikov? Uredi pesem!
Tomaž Domicelj
Slovenskega Naroda Sin
[ Neznan ]
Na planini je živel,
rad je stare pesmi pel,
se življenja veselil,
mnogo vinca je popil.
Ko je prvič sel v svet,
si pripel rdeč je cvet,
ki ga z žuljavo roko,
mati dala mu v slovo.
Oče zgubljal ni besed,
bil je vajen tujce klet,
sinu dal je v spomin,
zeleneči rožmarin, in dejal :
Koder hodil bos z njim,
vedi da si,
le slovenskega naroda sin.
Sam utiral si je pot,
videl mnogo je zarot,
stežka se premagoval,
ker ubijati ni znal.
Večkrat jokal je naglas,
čakal je vrnitve čas,
nič več ni le zmagoval
in zato si je lagal, iz dneva v dan :
Ni mi mar bolečin,
z njimi živim,
kot slovenskega naroda sin.
rad je stare pesmi pel,
se življenja veselil,
mnogo vinca je popil.
Ko je prvič sel v svet,
si pripel rdeč je cvet,
ki ga z žuljavo roko,
mati dala mu v slovo.
Oče zgubljal ni besed,
bil je vajen tujce klet,
sinu dal je v spomin,
zeleneči rožmarin, in dejal :
Koder hodil bos z njim,
vedi da si,
le slovenskega naroda sin.
Sam utiral si je pot,
videl mnogo je zarot,
stežka se premagoval,
ker ubijati ni znal.
Večkrat jokal je naglas,
čakal je vrnitve čas,
nič več ni le zmagoval
in zato si je lagal, iz dneva v dan :
Ni mi mar bolečin,
z njimi živim,
kot slovenskega naroda sin.
Pesem smo zapeli že 343 krat.