Ne vidiš šumnikov? Uredi pesem!
Iztok Mlakar
Marjo ?pinel
[ Rimarije Iz O?tarije ]
Je jemu dolge lase an oblaeu se je u ?trace
smrdu je tako ku k?ne stare ?kovace.
?ivu pej tako, da ni dal vedet, da je ?iv,
an stra?no rad je tiste eudne, eudne cigarete kadil.
An to ne samo vsako tolko, veste, on je prou pretiravu.
Vleku je ku fabri?ki kamin an se ni ustavu.
An zmerom je pravu: "Ma je brezveze ?ivet,
ee ne skadi? en ?pinel in si malo zadet. Pa kaj."
Zna bet, da ste ga poznali, Marjan Benededie se je klicu.
Zato, k je ?ou glas od njega, da je mamilje szi ?licu.
Al pej samo zato, k je bil tak zaherjen kapelon,
so ga ?andarmi stalno tukli an vlekli u pr?on.
Ma ni blo pravga rad?ona, Marjo ne bi zmutu vode.
Od njega ni blo nankar koristi, nankar ?kode -
od njega ni blo nee. Me kej ee od tazga bet,
on je skadil kak ?pinel in je bil malo zadet.
In pravli smo mu Marjo, Marjo ?pinel
pravli smo mu Marjo, Marjo ?pinel.
Eeprav ?e sam ni vedu, kdaj se je zadnji bot okopu,
an ?e svojga dreka ni znou najt, ee ni glih v njega stopu,
so pupe, ma, nej jih zastope tist, k ee,
zmeram ratale vse mhke an vse bla?ene,
ee jih je Marjo tako ku k?en pesnik biondasto pogledu.
Ma on jih ni porajtu, sej ?e zase ni vedu.
Je pravu tko: "Da sem sreeen, ne rabim jaz deklet,
jaz skadim en ?pinel in sem malo zadet."
Nee ga ni tokalo an nee se mu ni dalo,
nankar jest, nankar pit, ben, ?e dihu je bl malo.
An stalno si ga vidu kje u kantoni sedet,
tam je kadil svoj ?pinel in je bil malo zadet.
Za nee se ni brigu an u nee se ni vme?u.
An ee kdo bi mu kdaj reku: "Marjo, ti cel svet bo? re?u,
ee zdej numalo, ma lih nu malo zmakne? soju ret,
bi on skadil en ?pinel in bi bil malo zadet.
An pravli smo mu Marjo, Marjo ?pinel
pravli smo mu Marjo, Marjo ?pinel.
Od ?pinela do ?pinela mu je pamet ?la u maloru.
An k?enkrat, ee si se usedu z njim an ee si mu govoru:
"Dej, Marjo, sej ni treba bet zadet prou vsaki dan,
dej, prim se kahga dela raj?i an kadi malo manj.
An dej poglej se malek u ?pegu, Marjo, ma kej se tu pravi,
genjej sesat tistu ree, k ma? oei ?e prou krvave."
Te je gledu ku ena mona an reku:
"Kaj te?i? ?e spet, ee skadim en ?pinel in sem malo zadet.
En dan se Marjo na ?tacjonu je na ?veler usedu.
Zna bet, da je skadu neki moenega, kdo bi vedu.
K je prpelju vlak, on nankar zmaknt se ni tou,
vlak pej se ni ustavu an Marjo je na kose ?ou.
Ljudje so ?leht, an kadar so stavli Marjota ?pinela
u trugu, zrezanga na tanko, kukr mortadela, so rekli:
"Ben, zdej ma, kar ceu cajt tou je met,
ka bol?e k taku elouk res ne more bt zadet."
"Gand?a, man.
Rastafarijan know the truth."
Rasla je rasla, travica zelena.
po njoj se je ?etala du?ca zakajena.
smrdu je tako ku k?ne stare ?kovace.
?ivu pej tako, da ni dal vedet, da je ?iv,
an stra?no rad je tiste eudne, eudne cigarete kadil.
An to ne samo vsako tolko, veste, on je prou pretiravu.
Vleku je ku fabri?ki kamin an se ni ustavu.
An zmerom je pravu: "Ma je brezveze ?ivet,
ee ne skadi? en ?pinel in si malo zadet. Pa kaj."
Zna bet, da ste ga poznali, Marjan Benededie se je klicu.
Zato, k je ?ou glas od njega, da je mamilje szi ?licu.
Al pej samo zato, k je bil tak zaherjen kapelon,
so ga ?andarmi stalno tukli an vlekli u pr?on.
Ma ni blo pravga rad?ona, Marjo ne bi zmutu vode.
Od njega ni blo nankar koristi, nankar ?kode -
od njega ni blo nee. Me kej ee od tazga bet,
on je skadil kak ?pinel in je bil malo zadet.
In pravli smo mu Marjo, Marjo ?pinel
pravli smo mu Marjo, Marjo ?pinel.
Eeprav ?e sam ni vedu, kdaj se je zadnji bot okopu,
an ?e svojga dreka ni znou najt, ee ni glih v njega stopu,
so pupe, ma, nej jih zastope tist, k ee,
zmeram ratale vse mhke an vse bla?ene,
ee jih je Marjo tako ku k?en pesnik biondasto pogledu.
Ma on jih ni porajtu, sej ?e zase ni vedu.
Je pravu tko: "Da sem sreeen, ne rabim jaz deklet,
jaz skadim en ?pinel in sem malo zadet."
Nee ga ni tokalo an nee se mu ni dalo,
nankar jest, nankar pit, ben, ?e dihu je bl malo.
An stalno si ga vidu kje u kantoni sedet,
tam je kadil svoj ?pinel in je bil malo zadet.
Za nee se ni brigu an u nee se ni vme?u.
An ee kdo bi mu kdaj reku: "Marjo, ti cel svet bo? re?u,
ee zdej numalo, ma lih nu malo zmakne? soju ret,
bi on skadil en ?pinel in bi bil malo zadet.
An pravli smo mu Marjo, Marjo ?pinel
pravli smo mu Marjo, Marjo ?pinel.
Od ?pinela do ?pinela mu je pamet ?la u maloru.
An k?enkrat, ee si se usedu z njim an ee si mu govoru:
"Dej, Marjo, sej ni treba bet zadet prou vsaki dan,
dej, prim se kahga dela raj?i an kadi malo manj.
An dej poglej se malek u ?pegu, Marjo, ma kej se tu pravi,
genjej sesat tistu ree, k ma? oei ?e prou krvave."
Te je gledu ku ena mona an reku:
"Kaj te?i? ?e spet, ee skadim en ?pinel in sem malo zadet.
En dan se Marjo na ?tacjonu je na ?veler usedu.
Zna bet, da je skadu neki moenega, kdo bi vedu.
K je prpelju vlak, on nankar zmaknt se ni tou,
vlak pej se ni ustavu an Marjo je na kose ?ou.
Ljudje so ?leht, an kadar so stavli Marjota ?pinela
u trugu, zrezanga na tanko, kukr mortadela, so rekli:
"Ben, zdej ma, kar ceu cajt tou je met,
ka bol?e k taku elouk res ne more bt zadet."
"Gand?a, man.
Rastafarijan know the truth."
Rasla je rasla, travica zelena.
po njoj se je ?etala du?ca zakajena.
Pesem smo zapeli že 267 krat.